Spoštovani Gospod Predsednik, Poslanke in Poslanci, cenjeni Zbor!

 

V čast mi je, da kot Slovenka na Madžarskem izvoljena za parlamentarno zagovornico Vas danes lahko nagovorim in Vam ob 25 obletnici zgodovinskega dogodka svoje matične domovine.

23. decembra 1990 je v Sloveniji potekal plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovénije. Tega se je udeležilo 93, 2 % volilcev, ki so se z veliko večino odločili za samostojno Slovenijo.

Skupščina Republike Slovenije je na zasedanju 25. junija leta 1991 sprejela Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti ter med drugimi zakon o državljanstu, zunanjih zadevah, o banki Slovenije ter še druge, s tem prevzela vse pristojnosti Socialistične federativne republike Jugoslavije na svojem ozemlju.

V svoji več kot tisočletni zgodovini je slovenski narod prvič dobil povsem samostojno državo, kar pomeni veliko sprememb glede usode zamejski Slovencev ali Slovencev na Madžarskem.

Takratna Republika Madžarska je med prvi – 15. januarja leta 1992 - priznala novo sosedno državo ter povezala z njo takoj tudi diplomatske stike, poleti sta se odprli veleposlaništva Madžarske v Ljubljani in Republike Slovenije v Budimpešti. V Monoštru, uradnem centru domači Slovencev je bil18-ga novembra leta 1998 ustanovljen generalni konzulat.

Pri tem sta imeli svojo določeno vlogo tudi slovenska narodnost na Madžarskem in madžarsa manjšina v Sloveniji.

Obe državi sta se že leta 1992 odločili za prijateljske odnose in dvostransko sodelovanje v skladu s Helsinško sklepno listino. Sporazuma o sodelovanju na področju kulture, izobraževanja in znanosti med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko je bil podpisan v Budimpešti 2. septembra 1992, ter Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji, ki je bil podpisan 6. novembra 1992.

Prepričana sem, da naši državi enako dobro delata za nadaljevanje dobrososednih in prijateljskih odnosov. Sodelovanje temelji na odprtem političnem dialogu. Značilni so urejeni dvostranski stiki enako na kulturnem, zunanjopolitičnem področju in se vse bolj poglablja sodelovanje tudi v gospodarstvu. Temu so priča politična srečanja na najvišjih ravneh, kot so uradni obisk premiera RS Boruta Pahorja v Budimpešti  in srečanja z madžarskim predsednikom Jánosom Áderjem. Enako pomembna so srečanja predsednikov vlad, Miro Cerar in Viktor Orbán sta se v minulih mesecih dvakrat sedla k mizi pogovorov politikov, drugič s svojimi ministri na medvladnem vrrhu.

Uspešna in prijateljska odnos je značilna za srečanja predsednikov parlamentov Slovenije in Madžarske. dr. Milan Brglez in László Kövér sta se poklonila žrtvam nekdanjega taborišča Hrastovec in žrtvam 2. svetovne vojne v nekdanjem taborišču Sárvár, bil je koristen obisk Lászlá Kövérja na Brdu in v Ljubljani.

Pomembno se mi zdi, da deluje slovensko-madžarska manjšinska mešana komisija, dve državi namreč povezujeta narodnostne skupnosti v zamejstvu, Madžare v Prekmurju in Slovence v Porabju. V zadnjih letih so se precejšnjo spremenili trudi držav, skrb za ohranjanje naše identitete, jezika in kulture ter gospodarskega razvoja območij, kjer živimo.

Slovenija je bila spomladi leta 2004 sprejeta v EU, leta 2007 je uvedla za plačilno sredstvo EUR., leta 2008 je predsedovala Svet Evropske unije.

Površina Slovenije je le 20.273 km², velikost jo uvršča med srednje velike evropske države. Število prebivalstva je malo več kot dva milijona, ki so večinoma Slovenci. Madžari ter Italijani sta priznani manjšini s posebnimi pravicami. Država se skrbi za ostale pripadnike drugih narodnosti, ki so si našli stalno bivališče v Sloveniji.

Slovenijo označa čudovita pokrajinska raznolikost, bogastvo narave, kulturna pestrost, pridno in do tujcev prijazno prebivalstvo.

Čeprav je mala država, se lahko pohvali z vrednotami, z pridom ohranjeno kulturno dediščino, ki jo skrbno negujejo vse generacije, se lahko pohvali z vrsto znanstvenikov, umetnikov, kij jih vam sedaj zaradi kratkega časa ne morem našteti, spoznajte jih med obiskom v Sloveniji.

Velik poudarek dobivajo v mladi državi mrav mladi. Kar dobro razvito šolstvo, visoka socialna skrb zagotavlja, da si mlada generacija lahko najde poti zahtevnega sodobnega življenja, lahko razvija svoja znanja in pripravljenost za opravljanje svoje službe.

Slovenija je od osamosvojitve pomembno napredovala v gospodarskem razvoju in dosegla visok življenjski standard. Na začetku je ta rast bila večja kot na splošno v državah Evropske unije, Slovenska podjetja so priznani zaradi zahtevnosti, inovativnosti in visoke kvalitete.

Tudi Slovenijo so med potjo razvoja dosegle krize, proti katerim se vso močjo trudijo ne le politični dejavniki, temveč tudi posamezni Slovenci in Slovenke.

Dve desetletji in pol se je uresničil san Slovenk in Slovencev o lastni državi. Prehojena pot, stiki države s sosednimi državami nas prepričajo, da je zgodovinski dogodek dozorel in rodi bogate plodi. Pregled v nazaj ob obletnici  kaže  pravo sliko, smer poti in spodbudo za naprej, za nadaljnje in izboljšave.

Pred 25 leti je bil uresničen stoletni sen naših prednikov o lastni državi. Odločilno vlogo pri oblikovanju slovenskega naroda in slovenske države sta imela kultura in slovenski jezik, ki Slovencem kot narodu dajeta identiteto.